SI
Show menu

Priporočila

Energijske potrebe pri starostnikih

Energijske potrebe se skozi odraslo dobo zmanjšujejo. Zmanjšanje gre predvsem na račun dveh dejavnikov:

1.       zmanjšanega bazalnega metabolizma, ki ga lahko v največji meri pripišemo zmanjšanju

mišične mase v telesu, nekoliko manj pa zmanjšani bazalni presnovni aktivnosti vseh drugih telesnih tkiv, in

2.      zmanjšanega nivoja telesne dejavnosti.


1PAL = (physical activity level) povprečne dnevne potrebe po energiji za fizično aktivnost kot večkratnik bazalnega metabolizma.

Skozi obdobje celotne odraslosti se energijske potrebe zmanjšajo za približno 20 %, tako na račun zmanjšane porabe zaradi bazalnega metabolizma kot zaradi zmanjšane porabe zaradi manjše telesne dejavnosti.

 

Telesna masa pri starostnikih

Indeks Telesne Mase (ITM) je antropološka mera, definirana kot telesna masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih; npr. ITM 172 cm visoke in 65 kg težke osebe izračunamo: 65/(1,72)2=22

Raziskave kažejo, da je za starostnika zdravstveno najbolj varno, če ima ITM v razponu med 25 in 30.

Pomemben dejavnik tveganja je tudi povečan obseg pasu. Ljudje, ki imajo povečan obseg pasu, so 4-krat bolj ogroženi za nastanek kroničnih bolezni, kot tisti, ki imajo normalen obseg pasu. Obseg pasu in telesna teža sta pogosto v tesni povezavi.

Obseg pasu  nad 80 cm ogroža zdravje žensk, obseg pasu nad 88 cm pa zelo ogroža njihovo zdravje. Za moške velja, da obseg pasu nad 94 cm ogroža njihovo zdravje, pri obsegu nad 102 cm pa je njihovo zdravje zelo ogroženo. Posebno past predstavlja počasno, vendar vztrajno večanje obsega pasu.

Nenadzorovano načrtno izgubljanje teže (hujšanje) za starejše je lahko prvi korak k izgubi mišic, kostnike, h krhkosti in hitri bolezenski onemoglosti ob kakršni koli bolezni.

 

Prehranski dodatki

Če je prehrana uravnotežena in vsebuje tudi dovolj sadja in zelenjave ter za mediteransko dieto značilno oljčno olje, prehranski dodatki niso potrebni.

 

Voda oziroma tekočine

Priporočen dnevni vnos tekočin oziroma vode je vezan na kalorični vnos, to je 1 liter na 1000 kcal, pri starejšem odraslem upoštevamo priporočilo na zgornji meji. Glede na kalorični vnos to pomeni minimalno 1,5 l tekočine na dan, priporočamo predvsem pitno vodo in zeliščne čaje, v primerih  korekcije podhranjenosti pa tudi naravne sadne sokove, ki imajo nekoliko večji delež sladkorja.

Mleko in mlečni izdelki štejejo med živila in se ne obravnavajo kot napitki.

Pomembno je vedeti, da se odstotek vode v telesu z leti zmanjša, kar pomeni manjši “rezervoar” in manjše varnostne meje hidracije pri starejšem odraslem. Obenem z leti oslabi občutek za žejo. Oboje lahko dokaj hitro vodi v blago, lahko pa tudi v hujše oblike dehidracije.

Dehidracija pri starejšem odraslem pogosteje povzroči infekte urinarnega trakta, pljučnice, zmedenost in dezorientacijo ter preležanine.